Že četrto kolesarjenje v podporo zamejcem koroškim Slovencem, ki se s srcem zavzemajo za slovensko besedo v vrtcih, šolah, uradih, čeprav so se pred dobrimi stotimi leti otroci nemškega jezika učili šele z vstopom v šolo. Govoriti dva jezika na tem obmejnem območju je samo prednost in ne slabost, je del bogate zgodovine, ki bi jo morala vsaka država spoštovati, saj bogati njihov prostor. Tako je težko razumeti, da se morajo koroški Slovenci, ki jih je vedno manj, verjetno zaradi ekonomske asimilacije, še vedno boriti za slovensko besedo. Slovenska imena in priimki podeželskih kmetij, predvsem pa imena na nagrobnikih pričajo o stoletni prisotnosti slovenskega življa na tem področju.
Lepo vreme kolesarjenja po slovenski in avstrijski Koroški nam je dodatno polepšalo pot. Najmlajša kolesarka je štela 12 let in bila vzor vsem šestdeset letnikom na tej poti (najstarejši 75 let). Sicer pa smo si pot dobro organizirali, zajeten zajtrk na startu v Slovenj Gradcu, ki smo ga prenesli še na mejni prehod Holmec, kjer so se nam pridružili zamejci. Vozimo skozi Pliberk in v Dobrlo vas, okusna pojedina na žlico, nadaljevanje mimo Klopinskega jezera, slikovite vasi Kamen naprej proti Galiciji. Pot smo nadaljevali po lepi dravski kolesarski poti mimo Borovelj, Struge, vse do cilja v Šentjanžu v Rožu. Res lepa pot po koroških vaseh, kolesarskih stezah, le našim trem spremljevalnim vozilom smo delali preglavice, saj so si morali na posameznih mestih, namesto kolesarskih poti iskati svojo pot. Zamejci so nam v Šentjanžu na lepi lokaciji pripravili prijetno druženje s pogostitvijo. Feliks Wieser, eden najbolj klenih koroških Slovencev nam je s kratkim filmom in prijetnim predavanjem predstavil skozi zgodovino življenje v teh slikovitih dolinah Rož-Podjuna-Zila.
Letošnje kolesarjenje smo tudi posvetili poplavljencem Koroške na obeh straneh in se tako zahvalili zamejcem za njihovo zbiranje finančnih sredstev, ki ga v dobršnem delu namenjajo tudi slovenski strani. Prav sponzorjem letošnje prireditve se lahko zahvalimo, da za organizacijo, zakusk, prevoza nazaj in spominskih vetrovk nismo potrebovali finančnega prispevka. Tako smo že in verjamem, da še bomo dali prostovoljne prispevke za poplavljence v občinah kjer živimo. Moram omenit, da se je prve dni poplav v avgustu na moj klic takoj odzval moj prijatelj Feliks Wieser in tako v svojem imenu kot Zadruge Pliberk doniral pomoč z lopatami, škornji in šajtrgami, ki nam jih je takrat najbolj primanjkovalo. Na poti nas je ves čas spremljal zamejec Peter Trampuš, ki bosta z bratom svoje kmetije donirala nekaj deset bal sena koroškim kmetom v Sloveniji. Prav tako na dan kolesarjenja sovpada donacija skupine udeležencev iz SG, ki smo donirali sejnine in prostovoljne prispevke za poplavljeno družino v Slovenj Gradcu.
Še enkrat hvala vsem sponzorjem in organizatorjem za četrto kolesarjenje *povezujemo Koroško*:
podjetju Bijol d.o.o. iz Vuzenice
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svet
Slovenski športni zvezi Celovec in Športni zvezi Slovenj Gradec za izvedbo organizacije in varno vodenje na poti
Feliksu Wieserju, Marku Loibnegerju, Petru Trampušu, Martini Šisernik, Mojci Verhovnik in vsem ostalim, ki ste nam pomagali in podpirali pri izvedbi četrtega kolesarjenja *povezujemo Koroško*
Vidimo se na petem kolesarjenju prvo soboto v oktobru 2024, kjer bomo vozili v obratni smeri iz Roža v Slovenj Gradec .
Napisal: Jože Lenart
